Samozavest, celulit in strije

Poletje je tu in razmišljam o samozavesti, celulitu in strijah. Razmišljam o vseh kremicah, masažah, tretmajih in čudežnih tabletah ter praških, ki nam jih prodajajo predvsem v tem času: kreme proti celulitu in strijam, samoporjavitvene kreme, kreme za toniranje in hujšanje, pudri za telo, masaže za učvrstitev, lepotni posegi za hitre popravke ipd. Vse, da bi bili še lepši, bolj fit (brez dela), še bližje nekim idealom, ki se redno spreminjajo in ki jih je praktično nemogoče doseči brez fotošopa.

Ob tem premišljevanju se spomnim, kako sem se kot najstnica obremenjevala z neumnostmi: z neko brazgotino na nogi, ki jo praktično nihče ni opazil, s preveliko ritjo (za tiste čase), s svojo višino, preveč mišicami, premalo mišicami, preveč maščobe na napačnih mestih, premalo maščobe na drugih … skratka z vsem, kar mi je nekdo nekoč komentiral in sem si vzela k srcu.

Nekatere negotovosti sem si pridelala sama s primerjanjem s puncami iz revij ali popolnimi prijateljicami. Nekatere so se pojavile, ko so mi drugi pripomnili kakšno “pametno” npr. glede oblike medeničnih kosti (hip dips), glede tistega milimetra maščobe na trebuhu, kakšni kili preveč ali premalo, pomanjkanju ženstvenosti (karkoli že to pomeni) … dejstvo pa je, da noben komentar se ne bi primil, če bi takrat imela zdravo samozavest. V času mojega odraščanja je bilo to precej težko, dandanes pa je najstnikom verjetno še težje v poplavi spoliranih fotk na socialnih omrežjih. Vendar je zato pozitivnih virov na to temo veliko več kot nekoč in si tako lahko pomagaš vzgojiti dobro samopodobo in samozavest ali pa če sam ne zmoreš, najdeš primerno pomoč.

Življenje najstnikov je vedno težko. Hormoni jim nagajajo, drama se odvija na vsakem koraku, vse je smrtno resno in tako tudi jemljejo pripombe o svojem telesu ter izgledu. K srcu si vzamejo vsako dobronamerno misel in še bolj tisto zlonamerno. Tudi jaz sem se tako leta in leta obremenjevala glede vsake nemogoče malenkosti in se hkrati spraševala, kako so lahko ženske po tridesetem tako samozavestne? Od kod jim to, če pa imajo gubice, celulit, strije in vse prej kot popolno postavo (v primerjavi s fotošopanimi manekenkami)? Kako? Pa vse te ženske imajo kljub vsemu temu tisto nekaj. Nekaj kar jih dela izjemno magnetne in privlačne.

No in ko sem prišla v svoja trideseta sem končno ugotovila to skrivnost: celulit, strije, popokane kapilare, gubice, sončni madeži, občasni izpuščaji in mozoljčki so vse normalna stanja človeške kože.

Poleg tega pa ženskam po tridesetem (enim prej, drugim pozneje) vse to dol pade. Vseeno jim postane za to, kaj si drugi mislijo, sprejmejo se z vsemi svojimi nepopolnostmi, saj je vsak dan dragocen in vreden življenja s polno paro. Obsesija z izgledom se postavi na stranski tir, ker je bolj smotrno to energijo porabiti drugje. Vsak trenutek postane dejansko dragocen.

Nekje proti tridesetem začne tudi čas drugače teči. Hitreje se premika. Dnevi minevajo kot bi mignil, tedni še hitreje in dvakrat se obrneš, pa je že leto mimo. Kdo ima med tem še čas se ubadati s takimi malenkostmi, kot je celulit, ko pa je vsak trenutek neponovljiv in ga raje koristno porabiš? Raje greš na sprehod s psom, v fitnes, na kavo s prijateljicami, v hribe, na plažo, prebereš dobro knjigo, poslušaš odštekan podcast, se učiš in razvijaš?

Šele na tej točki začneš ceniti druge stvari in se ne obremenjuješ več toliko s svojim telesom. Telo se bo kljub vsemu slej kot prej postaralo in ne bo več ustrezalo nekim fiktivnim idealom. Seveda, če skrbiš zase (verjamem v zdrav duh v zdravem telesu), se boš počasneje in bolj gracilno postaral/-a ter se boljše počutil/-a v svojem telesu dlje časa. Ostaja pa dejstvo, da še niso izumili čarobnega praška proti staranju, niti masažo, ki bi izničila celulit ali kremo, ki bi jo namazal in izgubil tiste 3 cm v pasu. Torej, postarali se bomo vsi, pa če se bomo ob tem sekirali ali ne.

Sprejmeš svoj celulit, saj je nenazadnje sekundarni znak spolne zrelosti pri ženskah. Sprejmeš svoje strije, ker vsaka tigrica (in tiger) rabi svoje črte. Sprejmeš brazgotine, ker so to dokaz tvojih bitk. Sprejmeš vse male nepravilnosti na koži, saj nihče ni popoln in določenih stvari se pač ne da spremeniti; torej ti ostane le, da jih sprejmeš in se imaš tako še malo raje.

Dejstvo pa je: na samozavesti je potrebno delati. Jo vzgajati in negovati. Zdrava samopodoba zahteva delo (tako kot vse stvari v življenju). Če nisi imel dobrih vzornikov med odraščanjem, pa še toliko več. Predvsem pa se moramo zavedati, da smo kakršni smo in da je čisto vsaka ženska (in moški) lep/-a na drugačen način. Vsakdo ima nekaj zanimivega in posebnega. Ni cilj biti enaki. Cilj je biti to, kar si in se tak tudi sprejeti. Trendi se menjujejo, ti ostajaš.

Za konec pa še miselna vaja, ki sem jo nekoč nekje zasledila in se mi je nekam usedla. Mislim, da prav lepo paše v današnje razmišljanje:

Predstavljaj si vrsto enobarvnih vaz. Takih čisto preprostih. V vrsti jih imaš na stotine enakih. Nobena ne izstopa, niso nič posebnega. Ob vseh teh enakih vazah si predstavljaj eno drugačno. Tako z vzorci. Ta ima pike, črte, teksturo in nekaj barve. Je že bolj zanimiva, kajne? Te vaze so kot naša koža in telo. Zakaj bi vsi hoteli biti enaki, biti enobarvna vaza? Živ dolgčas. Precej lepša in bolj zanimiva je zagotovo popisana vaza. Taka s črtami od gub, svetlečimi progami od strij, vdolbinicami od celulita, morda kakšnim madežem od sonca, brazgotino, pego … Ta je že bolj zanimiva in lepša, kajne? Vsaka črta, vsak košček je tako poseben, edinstven. Tako niti ena vaza ni enaka drugi in tako je tudi najlepše. Ali ni lepo odkrivati take male srčkanosti na telesu ljubljenega? Odkrivati zgodbe, ki ležijo za vsako piko, gubico, svetlečo črto? Spoznavati človeka mimo površinskosti? Čudovito.

Se počutiš kaj bolje?

Do naslednjič,
Helena

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja